APDEJT.si

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju obljubil podporo ZDA v obliki 20 milijard dolarjev vredne finančne pomoči, vendar je to pogojil z zmago Mileijeve stranke na prihajajočih volitvah. Trump je Mileija sprejel v Beli hiši in poudaril, da bo ameriška podpora "izginila", če bo Milei izgubil volitve. To je storil kljub temu, da je Milei sprejel ameriško pomoč v višini 20 milijard dolarjev. Trumpov poseg v argentinsko politiko je sprožil polemike, saj nekateri menijo, da se s tem vmešava v notranje zadeve Argentine.

Guverner province Buenos Aires, Axel Kicillof, je predsednika Javierja Mileija obtožil odgovornosti za morebitne nasilne dogodke, ki bi se lahko zgodili na njegovem shodu v Morenu. Kicillof je prebivalce pozval, naj se shoda ne udeležijo in naj svoje nezadovoljstvo raje izrazijo na volitvah. Opozoril je, da vlada morda išče načine za ustvarjanje nereda in preusmerjanje pozornosti. Patricia Bullrich je Kicillofu odgovorila, da ne izpolnjuje svojih pravnih obveznosti.

Ruska ambasada v Argentini je ostro zavrnila obtožbe ministrice za varnost Patricie Bullrich, ki je trdila, da so ruski in venezuelski agenti vpleteni v operacijo z "vmešavanjem". Ambasada je te trditve označila za "iracionalne" in zanikala povezavo z nedavno objavljenimi posnetki, s čimer se je odzvala na zaskrbljenost argentinske vlade glede domnevnega ruskega vohunjenja.

Argentinski sodnik Alejandro Patricio Maraniello, ki je prepovedal objavo posnetkov Karine Milei, se sooča z devetimi prijavami na Svetu sodstva. Pet prijav ga bremeni spolnega nadlegovanja, obtožen pa je tudi zlorabe položaja in neprimernega ravnanja z zaposlenimi. Maraniello je bil uradno obveščen o obtožbah in se bo moral zagovarjati pred Svetom sodstva.

V Argentini so aretirali Ariela Garcío Furfara, lastnika laboratorijev HLB Pharma in Ramallo, ter druge odgovorne zaradi suma "možnih odstopanj v kakovosti" pri proizvodnji serij medicinskega fentanila. Aretacija je povezana z več deset smrtmi v argentinskih bolnišnicah. Sodnik Ernesto Kreplak je odredil preiskavo in aretacijo več direktorjev teh farmacevtskih podjetij. Minister za varnost Patricia Bullrich je pozdravila aretacijo in poudarila, da se je končala nekaznovanost.

Patricia Bullrich je potrdila kandidaturo za senatorko v Buenos Airesu in izrazila željo po zamenjavi represije s senatom.

Patricia Bullrich, argentinska ministrica za varnost, je izrazila pripravljenost kandidirati za položaj v mestu Buenos Aires. Poudarila je, da je to vprašanje še vedno predmet razprave, vendar je sama pripravljena, če se potrdi njena kandidatura. Njena izjava, kjer je prevzela boksarsko držo in dejala, da je pripravljena na 'ring', kaže na odločnost glede morebitne kandidature.

Ministrica za varnost Patricia Bullrich je izrazila pripravljenost, da bi kandidirala za senatorko v mestu Buenos Aires, če bi jo za to prosil predsednik Javier Milei. Vodja kabineta Guillermo Francos meni, da je njena kandidatura verjetna in jo spodbuja k boju za vodstvo vlade mesta Buenos Aires. Sam se ne bo potegoval za položaj.

Argentinska vlada je uradno začela proces za vključitev v program Visa Waiver Združenih držav Amerike, kar bi argentinskim državljanom omogočilo potovanje v ZDA brez vizuma. Napoved je sprožila pričakovanja med potniki, vendar je vstop v program kompleksen, dolgotrajen in podvržen enostranski oceni Washingtona. Sekretarka za domovinsko varnost ZDA, Kristi Noem, ki se je srečala z argentinskim predsednikom Javierjem Mileiem in drugimi visokimi uradniki, je opozorila, da bi lahko proces trajal najmanj eno leto. Argentinski veleposlanik v ZDA, Alejandro Oxenford, je izrazil zadovoljstvo z začetkom pogovorov, kar odraža odlične vezi med predsednikoma.

Argentinski predsednik Javier Milei je v ponedeljek v Casa Rosada sprejel sekretarko za nacionalno varnost ZDA Kristi Noem, ki jo mediji opisujejo kot »železno žensko« Donalda Trumpa. Noemova se je pred tem srečala z argentinsko ministrico za varnost Patricio Bullrich, ki ji je tudi predstavila znamenito vladno palačo. Obisk Kristi Noem v Argentini je deležen polemik.

Ameriška sekretarka za nacionalno varnost Kristi Noem je med obiskom v Argentini izjavila, da bo postopek za odpravo vizumov za argentinske državljane verjetno trajal dlje kot eno leto. Ta izjava je bila podana po srečanju z argentinskim predsednikom Javierjem Mileijem, kjer so formalno začeli pogovore o vključitvi Argentine v program Visa Waiver. Medtem ko Argentina napreduje pri pogajanjih o vizumski oprostitvi, so se med obiskom Noemove v Argentini pojavile tudi informacije o usklajenosti med Belo hišo in argentinsko vlado, v nasprotju z razmerjem med ZDA in Brazilijo, ki se sooča z morebitnimi 50-odstotnimi carinami Donalda Trumpa na uvožene izdelke.

Argentina je bila blizu podpisa sporazuma z administracijo Donalda Trumpa za vstop v program Visa Waiver, ki bi omogočil potovanja v ZDA brez vizumov. Sporazum naj bi bil objavljen med srečanjem vodje ameriškega Ministrstva za domovinsko varnost Kristi Noem z argentinskima predsednikom Javierjem Mileijem in ministrico Patricio Bullrich. Gre za pomemben korak glede na siceršnjo strogo priseljevalno politiko Trumpove administracije, ki je sicer ukinila to možnost za Argentino.

Maximiliano Bondarenko, kandidat La Libertad Avanza v provinci Buenos Aires, je izrazil globoko razočaranje in obtožil guvernerja Axla Kicillofa, da je "ponižal" in izvedel "lov na čarovnice" z odpuščanjem 24 policistov. Ministrica Patricia Bullrich je Bondarenku izrazila podporo in kritizirala Kicillofa, češ da "sovraži policijo in podpira kriminalce", ter trdila, da so bili policisti odpuščeni zaradi "druženja in skoraj družinskih vezi" s kandidatom.

Argentinska ministrica za varnost Patricia Bullrich naj bi se sestala z libertarianskim kandidatom Maximilijanom Bondarenkom, kljub škandalu, v katerem je bilo odstavljenih 24 vodilnih uslužbencev buenosairijske policije. Guverner Axel Kicillof je obtožil notranje zarote in v zadevo vključil pravosodje. Odkrite so bile komunikacije med odstavljenimi policisti in Bondarenkom, ki naj bi jim pomagali pri njegovi kampanji. Policisti so bili iz ekološke policije, domnevno pa so se ukvarjali tudi s pripravo zakonodaje za Bondarenkovo kampanjo. Bullrichova je sicer branila odstavljene policiste in kritizirala Kicillofovo vlado.

Argentinski guverner Axel Kicillof je odpustil več policistov, kar je provincialna vlada označila kot "zaroto". Patricia Bullrich, ki je sicer ministrica za varnost, je kritizirala to dejanje in ga označila za "politično preganjanje". V članku je predstavljen tudi profil policista Bondarenka, ki naj bi bil bolj političen kot policist in je osumljen vodenja omenjene zarote, pri čemer je kandidat libertarne stranke.

Minister za varnost Javier Alonso je obtožil 24 odstavljenih policistov iz province Buenos Aires, da so se zarotili z namenom prevzema nadzora nad Bonserense in ključnimi položaji v tej instituciji. Alonso je kot sopodlagovca v tej strukturi, ki naj bi skušala izvesti "udarec na institucionalno poveljstvo", izpostavil tudi kandidata LLA, Alejandra Bondarenka, s katerim naj bi sodeloval upokojeni nekdanji komisar Maximiljan Bondarenko. Medtem je ministrica Patricia Bullrich obtožila guvernerja Kicillofa "političnega preganjanja" proti policistom, vendar pa naj bi vlada province imela dokaze o zaroti.

Guverner Buenos Airesa, Axel Kicillof, je suspendiral 24 policistov province Buenos Aires (Bonaerense) zaradi notranje preiskave. Po navedbah ministrice Patricia Bullrich naj bi policiste povezovali s kandidaturo nekdanjega komisarja Maximiliana Bondarenka, ki je kandidat stranke La Libertad Avanza. Bullrich je ostro kritizirala Kicillofovo vlado zaradi te poteze, ki naj bi kazala na politično motivirano odstranjevanje policistov.

Guverner province Buenos Aires, Axel Kicillof, je suspendiral 24 policistov, ki naj bi nezakonito vodili kampanjo za kandidata Maria Bondarenka. Po poročilih naj bi osumljenci izkoriščali državne prostore za promocijo slednjega. Ministrica za varnost Patricia Bullrich je ostro kritizirala Kicillofovo dejanje in ga obtožila "političnega preganjanja" ter "vedno favoriziranja kriminalcev".

Peter Lamelas, kandidat za ameriškega veleposlanika v Argentini, se je znašel pod plazom kritik zaradi svojih izjav v ameriškem senatu, kjer je Kitajsko označil za "maligno silo" in napovedal, da bo pomagal argentinskemu predsedniku Javierju Mileiju zmagati na volitvah ter zagotovil "zasluženo pravico" za nekdanjo predsednico Cristo Kirchner. Te izjave so povzročile ogorčenje v argentinskem kongresu in med opozicijo, ki jih označuje za "vmešavanje v suverenost" in "neokolonialne". Guverner Buenos Airesa Axel Kicillof je kritiziral "ponižujočo podreditev" vlade, medtem ko je Cristina Kirchner ZDA svetovala, naj "najprej pospravijo pred svojim pragom" in primerjala Lamelasove komentarje z Monrejevo doktrino. Kitajska ambasada je prav tako kritizirala Lamelasove izjave, češ da "protislovijo demokratičnim vrednotam". V stranki LLA je Karina Milei poudarila pomen zvestobe predsedniku, kar pa je izzvalo odziv tuitera, ki odgovarja Santiagu Caputu, z "Lealtad no es obsecuencia". Trump pa naj bi hkrati povečeval obdavčitve za trgovinske partnerje ZDA.

Na svobodomiselni festival "Derecha Fest" v Kordobi, ki se ga je udeležil predsednik Javier Milei, je bila novinarka Melisa Molina iz časopisa Página/12 odstranjena s prizorišča. Drugi novinar, Lautaro Maislín iz C5N, je izpostavil nevednost udeležencev festivala. Medtem je Patricia Bullrich zanikala sodelovanje v pogajanjih med strankama LLA in PRO za Buenos Aires ter kritizirala Jorgeja Macria zaradi predčasne odprave volitev v mestu, kar naj bi koristilo svobodomiselni kandidatom. V drugem poročilu je kandidat za županjo občine Girardot v Venezueli, Rafael Morales, uspešno zaključil svojo predvolilno kampanjo z velikim shodom.

Argentinska ministrica za varnost Patricia Bullrich je kritizirala prakso "pričevalnih" kandidatur, pri katerih se kandidati predstavijo na volitvah, a ne prevzamejo svojih funkcij, če so izvoljeni. Opozorila je, da bi bilo to dejanje prevare, in navedla primer Sergia Masse iz leta 2009. Poudarila je, da bi moral vsak, ki kandidira, prevzeti odgovornost za izvolitev.